Možganska kap je v veliki meri ozdravljiva!
Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Možganske celice za svoje delovanje potrebujejo nenehno oskrbo s kisikom, ki jim ga dovaja kri. Do možganske kapi pride, ko se prekrvavitev dela možganov prekine ali zmanjša ter se tako prepreči dotok kisika in hranljivih snovi. V nekaj minutah pričnejo možganske celice odmirati. Daljši ko je čas, ko so možgani brez kisika, večje so posledice možganske kapi in več možganskega tkiva bo propadlo. Zato je zelo pomembno, da se čimprej začne zdravljenje s kisikom!
HBOT pospeši okrevanje po možganski kapi
Kisikova komora pospešuje in izboljša okrevanje po možganski kapi. Medicinski raziskovalci so potrdili in dokazali, da se z uporabo hiperbarične kisikove komore, znatno povrnitev nevroloških funkcij v predelu možganov, prizadetem bodisi zaradi možganske kapi, travmatske poškodbe ali drugih presnovnih nepravilnosti. Do izboljšanja stanja lahko pride celo leta po nastanku možganske okvare. Dr. Sven Poli iz Univerze Tuebingen v Nemčiji, je leta 2017 začel z raziskavo, kjer želi dokazati, da se lahko z zgodnjim dovajanjem visokih odmerkov kisika, zmanjšajo posledice možganske kapi. Raziskava vključuje 160 bolnikov po možganskih kapeh. Raziskava še poteka, vendar so trenutni vmesni rezultati zelo obetavni.
Druga raziskava je potekala pod vodstvom dr. Shaija Efratija, na medicinski šoli Sackler v Tel Avivu. To je bila prva raziskava, ki je preverjala, kakšen učinek ima hiperbarična terapija na tiste na »pozni kronični stopnji«. Vsi udeleženci raziskave so utrpeli ishemično kap 6 do 36 mesecev pred raziskavo in pri nobenem niso opazili izboljšav mesec pred terrapijo. Udeležencem so slikali možgane pred in po hiperbarični kisikovi terapiji in izkazalo se je, da se jim je delovanje možganov izboljšalo, pri nekaterih udeležencih pa so opazili izrazit funkcionalni napredek
Izpostavili so dva primera, prvi je bil primer 61-letnice, ki je možgansko kap doživela leto pred raziskavo in se ob začetku raziskave ni mogla sama okopati, se obleci ali povzpeti po stopnicah. Terapije so ji pomagale toliko, da se sama ne le okopa in obleče, temveč tudi samostojno nakupuje in kuha. 62-letnica, ki je možgansko kap doživela 14 mesecev pred raziskavo, je po terapiji lahko spet brala in govorila, ter opravljala osnovne naloge, kot so kopanje, oblačenje in hoja.
Raziskave kažejo, da lahko HBOT terapije vodijo do znatnega izboljšanja poškodovanih možganskih funkcij celo v kronično poznih stadijih. Z dodatno energijo torej ojačajo že obstoječe nevronske povezave in gradijo, ter vzpostavijo nove.
Slika možganov po in pred uporabo hiperbarične komore, iz katere je jasno razvidno povečano delovanje funkcij možganov.
Dokazano je, da hiperbarična kisikova terapija (HBOT) zmanjša možganski edem, zmanjša vnetje nevronov, poveča nasičenost možganov s kisikom, spodbuja rast novih krvnih žil, ponovno aktivira neaktivne nevrone in lahko povzroči 8-kratno povečanje lastne proizvodnje matičnih celic (kot so možganske celice). HBOT, tako pomaga tudi pri drugih možganskih bolezni, kot so:
- Depresija
- Anksioznost
- Obsesivno kompulzivna motnja
- Bipolarna bolezen
- Alzheimerjeva bolezen
- Demenca
- Avtizem
- Aspergerjeva bolezen