S kisikom do boljšega imunskega sistema

Brez hrane lahko preživimo nekaj tednov, brez vode nekaj dni, brez kisika pa le nekaj minut. To nam zagotovo pove, kako pomemben je kisik za naše življenje. Ko razmišljamo o krepitvi imunosti, zato ne moremo mimo tega, da telesu priskrbimo tudi dovolj tega življenjsko pomembnega elementa. Kakšno vlogo torej igra kisik v našem telesu in kako telesu pomagamo, da ga bo imel za vzdrževanje zdravja?

Vloga kisika v telesu

Glede na to, da so vse funkcije v telesu regulirane s pomočjo kisika, ga za optimalno vzdrževanje zdravja ne sme primanjkovati. Kar 90 odstotkov naše življenjske energije naj bi bilo odvisne od tega elementa. Brez kisika namreč naše celice ne morejo funkcionirati,  se ne morejo obnavljati, presnavljati hranilnih snovi in izločati odpadnih produktov s procesom oksidacije. Brez kisika celice v možganih ne morejo procesirati informacij. Brez kisika ne morejo nastajati pomembni gradniki našega telesa kot so beljakovine in ogljikovi hidrati. 

Skratka, številni procesi v našem telesu (mišljenje, gibanje, hranjenje, govorjenje, čustvovanje, presnavljanje, … ) se odvijajo zato, ker naše telo kisik uporabi za energijo, potrebno za njihov pogon. Ob pomanjkanju kisika so zato tudi vse te funkcije ovirane ali oslabljene.

Kisik pa ima pomembno vlogo tudi v imunski obrambi naših celic oziroma našega telesa. Bolj optimalna kot je preskrba telesa s kisikom, boljša je naša imunska obramba. Kadar pa v krvi, tkivih, celicah,… primanjkuje kisika, postanemo odlično gojišče patogenim mikrobom, saj je telo vse bolj zakisano. To pa pomeni, da je v našem telesu odprta pot npr. glivicam, ki se razbohotijo v črevesju, plesnim, ki nam lisasto obarvajo kožo, virusom, ki nas vsako zimo prisilno položijo v posteljo,  parazitom, ki zasedejo trajno mesto v črevesju,… in ne nazadnje celo rakavim celicam. Za slednje je znano, da kisika ne marajo, zato so tudi vse bolj uspešne terapije raka tiste, ki celicam omogočajo ponovno sprejemanje kisika.

Dr. Otto Warburg, dvakratni Nobelov nagrajenec, trdi, da je vzrok raka sprememba v dihanju celic. Celice dobijo energijo iz glukoze, za presnovo katere potrebujejo kisik. Ko celicam primanjkuje kisika, začnejo nekontrolirano rasti, razvijejo se v rakaste celice, ki so sposobne presnoviti glukozo brez kisika. Dr. Warburg je tako dokazal, da s kisikom onemogočimo rast rakastih celic, saj te ne morejo uspevati v okolju z veliko kisika.

Cena tehnološkega napredka sodobnega sveta je na žalost tudi vse večja onesnaženost zraka, ki ga vdihavamo. Strokovnjaki ocenjujejo, da se koncentracija kisika ob tem neznatno a vztrajno znižuje. Na vsakih 15 let naj bi ga bilo v naši atmosferi (zaradi karbonskih pogonskih motorjev, uničevanja gozdov, onesnaževanja morij kot enega največjih proizvajalcev kisika …) manj za 0,8 odstotka!

Če bi ležali v bolnici in bi nam namerili vrednost kisika v  krvi 6 %, bi to pomenilo za nas skorajšnjo smrt! Razmere s pomanjkanjem kisika v zraku za enkrat še niso življenjsko ogrožajoče,  a  tudi neznatno pomanjkanje kisika nam že lahko povzroča težave. Če ste torej neprestano bolni, imate težave z glivicami, se počutite šibke, utrujene, imate slabo prekrvavitev, slabo prebavo, mišične krče, trpite za vrtoglavicami, ste slabe volje oz. razdražljivi, imate slab spomin, težave z dihali, tresavico… zelo verjetno že trpite zaradi pomanjkanja kisika v telesu. Do tega pa običajno ne pride zato, ker bi ga bilo v vdihanem zraku premalo, ampak zato, ker sami z neustreznim načinom življenja zapremo telesu možnost, da bi kisik iz vdihanega zraka optimalno porabilo.

Pomislimo samo na naš način dihanja, ko smo žalostni, zaskrbljeni, prestrašeni… Ali pod takšno čustveno napetostjo lahko s polnimi pljuči dihamo, ali je morda dihanje takrat plitko, površno in koliko kisika tako sprejmemo v telo? Vztrajanje v nerazrešenih odnosih, zaradi česar smo žalostni, zaskrbljeni, jezni… torej plačujemo tudi z manjšo preskrbo telesa s kisikom. Poleg tega pa stres v našem telesu terja še večjo porabo kisika zaradi izločanja stresnih hormonov.

Zmožnost, da telo kisik prevzame iz vdihanega zraka, se zmanjša tudi z dehidracijo telesa. Dehidracija telesa med drugim soustvarja pojav goste krvi, zaradi česar eritrociti težje kisik prenašajo po telesu. Preskrbljenost telesa s kisikom, ko pijemo manj kot 2 l vode na dan, je zato lahko manjša. Tudi fizične poškodbe v tkivih preprečijo pretok kisika v poškodovane dele telesa.

Zmožnost prehajanja kisika preko membran celic pa se zmanjša tudi, ko telo polnimo s konvencionalno hrano, polno toksinov, npr. umetnih maščob. Maščobe so namreč sestavni del celičnih membran, skrbijo pa tudi za funkcioniranje celic, saj omogočajo transport preko njih. Kadar se namesto naravnih maščob v celične membrane vgradijo  umetne maščobe (npr. trans maščobne kisline v hidrogeniziranih  maščobah kot je margarina), postane celica funkcionalno oslabljena. Umetne maščobe namreč nimajo lastnosti naravnih maščob, ki omogočajo normalno funkcioniranje celičnih membran. Posledica je oslabela funkcija dihanja sleherne celice. Kar pomeni, da le te ne morejo snovi optimalno sprejemati (kisika, hranilnih snovi,..), niti jih oddajati (odpadne snovi,…). Zato celice počasi hirajo in kot take zlahka postanejo ranljive za viruse in druge mikrobe.

Hrana, ki jo danes uživamo, ima tudi vse manj vitalnih snovi, ki jih telo potrebuje za normalen sprejem kisika. Intenzivno kmetijstvo, z vsemi pospeševalci rasti zelenjave, uničevalci plevelov, insektov,… je povzročilo tudi upad številnih vitalnih elementov v prsti, rastlinah in živalih. Posledično pa se je ta primanjkljaj zgodil tudi v naših telesih.

Ker nismo narejeni, da funkcioniramo na nizkem nivoju oskrbe s kisikom, se v telesu kopiči vse več toksinov, ker jih brez kisika ne moremo izločiti. V telesu se zato poruši tudi kislo-bazno ravnovesje. Telo postaja vse bolj zakisano. Metabolizem v celicah vse bolj upada, upada nam nivo energije, veča se utrujenost, … Če ob tem uživamo še nekvalitetno hrano, alkohol, cigarete, kopico zdravil, … se ne gibljemo,… to še dodatno oslabi našo imunsko obrambo in obolenje – prehlad, gripa ali kakšna druga infekcija je tu. Ker telo kisik porablja tudi v borbi z mikrobi, se v telesu vklopi še dodatna poraba kisika.

Zato je dobro pomisliti na to, kako preskrbo telesa s kisikom izboljšati prej, preden bo prepozno in bomo obolenja morali reševati z zdravili (antibiotiki,…), ki še dodatno obremenjujejo telo in porabljajo kisik. Ne pozabimo, da kronično izčrpani, bolni, s sesutim imunskim sistemom,… hitro lahko podležemo tudi razvoju raka. Ta pa kot že napisano za svoj obstoj kisika ne rabi in začaran krog je sklenjen!

Kako do več kisika?

Vemo, da terapije s kisikom zdravijo rane, infekcije kosti, odpravljajo dekompresijsko bolezen (npr. potapljačev), zastrupitev z ogljikovim monoksidom, … pa kljub temu v vsakodnevnem življenju pozabljamo, da je optimalna preskrba telesa s kisikom pomembna osnova za izgradnjo ali ohranjanje krepkega imunskega sistema. Poskrbimo zato vsak dan, da bo telo kisika dobilo dovolj. Vse bolj priljubljena in s strani znanosti podprta je Hiperbarična kisikova terapija –  HBOT, ki ima odlične rezultate!